1 files changed, 137 insertions, 0 deletions
diff --git a/bio/zvezek.md b/bio/zvezek.md
index e1e419d..8fa7a79 100644
--- a/bio/zvezek.md
+++ b/bio/zvezek.md
@@ -159,3 +159,140 @@
 	- CO2 se po krvi pretaka kot bikarbonat/hidrogenkarbonat, prej se pretvori v ogljikovo kislino (z encimom ogljikova anhidraza) CO2+H2O=H2CO3=HCO3-+H+ - naravni pufer
 	- vdih: skrči se prepona in medrebrne mišice, ventilacijo regulirata avtonomni in somatski sistem
 	- preostala, dihalna, dopolnilna prostornina in rezervna prostornina (aktivni izdih), vitalna (rezervna+dihalna+dopolnilna), totalna (vitalna+preostala) - s spirogramom jih merimo
+
+# prebavila
+* avtotrofi hranilne snovi izdelajo sami-rastline, alge, cianobakterije, kemoavtotrofne bakterije.
+* heterotrofi pa hranilne snovi dobijo v obliki organskih molekul s hrano (rastlino-, meso-, vse-jedci).
+	- saprofiti-gniloživke, paraziti-zajedavci, simbioti
+* prebava: razgradnja kompleksnih organskih snovi za izgradnjo, ATP, skladiščenje (glikogen, maščobe).
+* esencialne hranilne snovi pridobimo s hrano in jih ni moč samostojno sintetizirati
+	- esencialne aminokisline: meso, mleko, jajca, nekatere stročnice in žitarice,
+	- esencialne maščobne kisline - nenasičene: semena, žita, zelenjava,
+	- vitamini: motnje => hipo-/hiper-vitaminoza,
+		+ v vodi topni: vitamin B (koencimi), vitamin C (tvorba vezivnega tkiva)
+		+ v maščobah topni: A (gradnja vidnih pigmentov), D (absorpcija Ca in kosti), E (celična membrana), K (strjevanje krvi)
+	- minerali: anorganske hranilne snovi - sadje, zelenjava, meso, mlečni izdelki, žita
+		+ ioni/molekule nekega kemijskega elementa in so anorganske snovi
+		+ uravnavanje osmotskega tlaka, rasti, razvoja in delovanja telesa
+		+ K (mišice, živci), Ca (kosti, zobje), Cl (osmoravnovesje, želodčni sok), I (hormoni ščitnice), Na (živčevje), F (k&z), Mg (kofaktor, nastanek ATP), Fe (hemoglobin, kofaktor)
+* prehrana in prebava:
+	1. sprejem hrane: plenjenje, sesanje, filtriranje, parazitizem
+	2. prebava: mehanska, kemijska/encimska, mikrobiota
+	3. vsrkavanje (absorbcija) hranilnih snovi
+	4. iztrebljanje (defekacija) neprebavljenih in neprebavljivih snovi
+* kje prebavljajo različni organizmi:
+	- v celici (prebavna vakuola: enoceličarji, spužve, ...)
+	- v prebavilu
+		+ prebavna vreča: aproktni organizmi - ploski črvi, ožigalkarji
+		+ prebavna cev: evproktni organizmi - večina živali
+	- izven organizma (pajki, morske zvezde, glive, mesojede rastline)
+	- ne prebavljajo
+* vrste prebavne razgradnje:
+	- mehanska: ++površina: zobje-vretenčarji, čeljustne nožice-raki, kljun, strgača-polži, mlinček.
+	- kemična: za posamezne organske molekule specifični encimi
+* prebava enoceličarjev: minerale neposredno privzemajo iz okolja.
+	- organski drobir privzemajo endocitotsko (znotrajcelično)
+	- usmerjanje delcev z migetalkami/bički -> endocitotski vezikel + lizosomi -> prebavna vakuola -> prebava (pH raste) -> absorpcija preko membrane v citoplazmo -> eksocitoza odpadnih snovi, ko se prebavna vakuola združi z zadnjično poro
+* prebava spužv: znotrajcelična (prebavnih organov ni)
+	- celice ovratničarke v prebavni votlini prebavljajo, z bički ustvarjajo vodni tok obtočilna()
+	- pore dotekalke na spužvi za dostop vode s hrano, privzem delcev s fagocitozo-sluzasti ovratnik
+	- vezikelna prebava se konča v ameboidni celici poleg ovratničarke, voda izstopi skozi odtekalko
+	- to ni zunajcelična/črevesna prebava, ker v prebavno votlino ni izločenih encimov
+* mnogoceličarji in zunajcelična prebava, ki omogoča privzem večjih delcev
+	- encimi, izločeni iz žleznih celic, delujejo izven celic, pogoj je izoblikovana telesna votlina
+	- prebavna vreča: notranja stena, obložena s prebavnim epitelom iz žleznih in absorpcijskih celic
+	- ena odprtina za vhod in izhod, vreča ima funkcijo prebave, dihanja in cirkulacije
+	- primer: ožigalkarji, npr. zeleni trdoživ
+* prebavna cev z eno odprtino je slepo zaprta: vrtinčarji in sesači
+	- žlezne celice v steni črevesja izločajo prebavne sokove
+	- absorpcijske celice privzemajo manjše molekule. APROKTNO prebavilo nima zadnjične odprtine
+* prebavna cev z dvema odprinama: EVPROKTNO prebavilo. zunanje okolje organizma znotraj telesa (topologi)
+	- trakt s kontinuirano enosmerno prebavo; več pridobljenih snovi->energije->kompleksni organizmi
+	- specializacija delov, povezava z drugimi organskimi sistemi.
+	- primer: gliste, mehkužci, kolobarniki, členonožci in vretenčarji
+* žuželke: evprokti. na glavi imajo obustne okončine: grizalo, lizalo, bodalo, seslo
+* vretenčarji: sprednje, srednje, zadnje črevo
+* ptice: kljun, golša-začasno shran. hrane, mlinček-kamenčki, žlezovnik-encimska razgradnja-2. želodec
+* prežvekovalci-krave, ovce, koze, jeleni, kamele: veliki večdelni želodci
+	- vamp: del želodca z veliko simbiotskimi enoceličnimi razgrajevalci celuloze
+	- celulaza za delno (manjšinsko) izkoriščanje celuloze
+	- z želodčnimi sokovi prepojeno hrano vrnejo v usta za dodatno prežvekovanje in boljši izkoristek
+* črevo: rastlinoj-kratko tanko črevo, dolgo slepo in debelo. mesoj-dolgo tanko, kratko slepo in debelo
+* zobje: ovca-pomanjkanje sekalcev, pes-rezalni kočniki, mali podočniki, opica-veliki kočniki/podočniki
+
+## prebava pri človeku
+* slinavke: podjezična, podčeljustna, obušesna.
+* prebavna sluznica pa z žleznimi in absorpcijskimi celicami pa izloča sluz, encimi in druge snovi.
+* pet faz prebavil: zaužitje, peristaltika (gibanje po traktu), razgranja (meh+kem), iztrebljanje
+* ustna votlina: mehanska prebava z zobmi, jezikom, žvekalnimi mišicami ter kemijska s slino.
+	- trojna vloga sline: navlažitev, raztapljanje snovi za okušanje in encimatska razgradnja
+	- zob: krona, vrat, korenina. v zobni jamici, pritrdilni cement. trda sklenina, notranja zobovina
+		+ čisto v notranjosti je zobna pulpa z vezivnim tkivom, v katerega segajo živci in žile
+		+ 20 mlečnih, 32 stalnih. 4 sekalec, 2x1 podočnik, 2x2 ličnik, 2x3 kočnik
+	- žrelo (razcep, refleks s poklopcem), požiralnik (sluzne celice, prečno progaste&gladke mišice)
+* želodec: pod trebušno prepono. ustje: prehod med požiralnikom in želodcem
+	- vratar na koncu želodca - krožna mišica zapiralka
+	- mehanska (krčenje) in kemijska (encimi) prebava želodčne kaše
+	- če ležimo na levem boku, kaša ne bo ob odprtinah, ampak na drugi strani želodca (bolje)
+	- žlezne stene izločajo encime. konec prebave CH, začetek delovanja proteaz in lipaz
+	- izločanje HCl zniža pH na 1-2: baktericidno delovanje in denaturacija beljakovin
+	- iz pepsinogena ob stiku s HCl nastane encim PEPSIN (proteaza: beljakovine -> polipeptidi)
+	- želodčna sluznica: zaščitni epitel izloča sluz, žlezni encime in HCl, izločalke hormonov
+	- želodčne jamice za večjo površino
+	- refluks: uhajanje želodčne kisline v požiralnik: bolečina, pekoči občutek, pritisk v prstih
+	- čir/ukus: razjeda sluznice, bolečine in krvavitev, vzrok je stres, kajenje, neustrezna prebava
+* tanko črevo: 7 metrov: dvanajstnik (razgradnja), tešče črevo (privzem hranil), vito črevo (privzem)
+	- dvanajstnik: encimi iz trebušne slinavke, žolčne kisline iz jeter, sluznica nevtralizira, horm.
+	- pankreas: prebavna in hormonalna žleza, natrijev bikarbonat, prebavni encimi, inzulin, glukagon
+		+ eksokrina (hormoni) in endokrina (prebavni encimi) žleza
+	- žolčnik: skladišči žolč (sok s solmi, elektroliti, odpadnimi snovmi) iz jeter - žolčni vod
+	- encimi, specifični za pH, temperaturo
+		+ karbohidraze (amilaza) cepijo CH do monosaharidov
+		+ peptidaze (pepsin, tripsin) cepijo beljakovine ali polipeptide do aminokislin
+		+ lipaze cepijo lipide do maščobnih kislin in glicerola
+	- črevesne resice - VILI, nagubana membrana epitelskih celic - MIKROVILI. epitel: žlezne/ab. cel.
+	- absorpcija:
+		+ produkti lipidov (glicerol, maščobne kisline, monogliceridi), difuzija, limfa
+		+ produkti CH, NK, proteinov (monosaharidi, fosfati, aminokisline), aktivno v kri
+	- načini premikanja: peristaltika, segmentacija
+* debelo črevo: absorpcija vode, vitaminov, mineralov, izločkov mikrobne flore, izoblikovanje iztrebka
+* jetra
+	- funkcije: nastajanje žolča, ptrsnova maščob, nastanek holesterola za celično membrano, sinteza proteinov za v krvni obtok (fibrinogen), predelava AK, nastanek sečnine iz NH3, prehod v kri in nato v seč, vzdrževanje stalne količine glukoze v krvi z glikogenomm, predelava hemoglobina in shranjevanje Fe, vitaminov, nastanek koagulacijskega faktorja, razstrupljanje snovi, odstranjevanje toksinov, encimska detoksifikacija
+	- delovanje: vsrkane hranilne snovi preidejo v jetra preko dovodne jetrne vene, se pomeša s kisikom bogato krvjo, ki prihaja po jetrni arteriji, mešanica se prečisti in zapusti jetra preko izhodne jetrne žile, ki se priključi na spodnjo veliko veno dovodnico
+	- jetrni režnjič-osnovna funkcionalna enota: vene v sredini za odtok krvi
+		- celice predelajo škodljive snovi, žolč pa gre v posebne cevčice, ki vodijo v žolčni vod
+
+### prebavne motnje
+* prehranjenost: normalna, podhranjenost, prenahranjenost, hramba presežkov (maščobe, glikogen)
+	- povečana telesna teža: bolezni srca in ožilja, diabetes tipa 2, ITM (m/l^2)
+* diabetes: motnja v homeostazi glukoze v krvi, prizadetost krvožilja, oči, ledvic
+	1. autoimuno uničenje delovanje beta Langerhansovih otočkov, ni inzulina, dodamo inzulin, otroci
+	2. tarčne celice so na inzulin neodvisne. pojav v odrasli dobi, genetika, teža, nezdrav slog
+* uravnavanje glukoze v krvi: hormona inzulin in glukagon delujeta nasprotujoče
+
+# izločala
+* omogočajo osmoregulacijo in izločajo odpadne snovi, vzdrževanje pH, ionskega ravnovesja.
+* osmoregulacija: uravnavanje prehoda topljenca/vode med notranjem (telesne tekočine)/zunanjem okoljem.
+* osmotsko ravnovesje raztopljenih snovi: homeostaza
+* osmolarnost: merilo za količino raztopljenih delcev, ki vplivajo na osmotski tlak raztopine.
+* sekcije živali glede na osmoznost:
+	- izoosmozne: osmolarnost telesnih tekočin je enaka osmolarnosti okolja (morski nevretenčarji).
+	- take, ki uravnavajo osmolarnost telesnih tekočin: sladkovodne, morske, kopenske živali
+		+ uravnavajo koncentracijo ionov z aktivnim transportom.
+		+ kopenskim živalim zato preti izsušitev.
+* toničnost je podobna kot osmolarnost, le da toničnost obravnava le delce, ki membrane ne prehajajo.
+* produkti presnove dušikovih spojin:
+	- pri presnovi CH in maščob nastajata CO2 in H2O.
+	- pri presnovi beljakovin, aminokislin in nukleinskih kislin pa N in S spojine (npr. amonijak).
+	- oblika dušikovih spojin, ki so izločene, je odvisna od okolja:
+		+ amonijak: topen v vodi, izločanje preko površine oz. zelo razredčen v H2O-vodne živali.
+		+ sečnina: v H2O, manj toksična od amonijaka-sesalci, morski psi, kostnice, dvoživke.
+		+ sečna kislina: malo H2O, netoksična, energijsko potratno-ptiči, žuželke, plazilci.
+
+## izločala nevretenčarjev
+* ploski črvi (vrtinčar): protonevfridiji, ki se končajo s plamensko celico, v katero vstopa medceličnina
+	- seč kot NH3 se potiska v večje cevi in se izloči skozi izločalno odprtino
+* kolobarniki (deževnik): metanevfridiji: tekočina vstopi v lijakasto ustje -> zbirna cevka -> mehur
+	- iz para metanevfridijev v členu se seč (NH3+sečnina) izloči skozi izločalne odprtine
+* žuželke: 100+ malphigijevih cevk aktivno črpa Na+ in K+, pasivno sledijo voda, soli sečne kisline, ...
+	- cevke vodijo v zadnje črevo, kjer se H20 & nekateri ioni vsrkajo, izloči se trda sečna kislina.